"Veš, mami, kaj bom, ko bom velika?" me vpraša moja šestletnica."Povej:)," sem radovedna.
"Prepustila se bom svojim sanjam," mi zaupa vsa ponosna.
"Ooo ...," je vse kar uspem reči.
"Šla bom na travnik ...," reče in nato premišljeno nadaljuje: "Potem si bom sezula čevlje in bosa odšla, kamor bom želela."
Ostala sem brez besed, vsa presunjena nad slišanim. V meni so odzvanjale besede ... slediti svojim sanjam ... kamor bom želela ... bosa ... travnik ... Kako lepo in preprosto!
V tistem trenutku sem si zaželela, da bi lahko začutila odločnost, jasnost in zaupanje vase, kot jih v svojem malem srčku čuti moja šestletnica:)).
Naredili sta mi mravljince na telo!
OdgovoriIzbriši