ponedeljek, 29. februar 2016

Ustvarjalno pisanje

Delanje vaj Na svoji zemlji (iz knjige Blagor ženskam, Alenke Rebula) je zame vedno vir navdiha. Po eni strani za to, da živim bolj pristno življenje, obenem pa se prižigajo tudi iskrice moje ustvarjalnosti (kar je v bistvu enako, kajti pristno življenje je ustvarjalno življenje:). Ugotovila sem, da je redno pisanje vaj je zelo podobno terapevtskemu pisanju ali celo ustvarjalnemu pisanju,

Rada sem pisala že od vedno, a ob pisanju vaj se je izkazalo, da se k mojemu srcu, duši najbolj prilega poezija. Rada jo berem, rada poslušam, zdaj pa jo tudi pišem. Ob vajah pogosto začutim kaj tako močnega, da so zapisane besede še dolgo z mano in včasih me nekatere "preganjajo" dokler jih ne zapišem v obliki pesmi. 

Ne dolgo nazaj sem ob vajah zapisala pesem, ki je nastala kot odgovor na vprašanje pri vaji Dokazno gradivo in razsojanje (tudi pri vajah si pustim vedno več ustvarjalne svobode), govori pa o velikem hrepenenju, ki je doma nekje globoko v meni in že dolgo nežno in vztrajno trka na obale mojega zavedanja. Morda nagovori tudi tebe:)


Eno
 
Sem cela
kot metulj v kokonu
vsa mehka
svilnata
rastem
brez napora
poganjajo mi krila
živim v svojem centru
iz ljubezni živim
topla utripam
plešem
iz trebuha
sanjam divjino
sončne žarke v mojih krilih
sladkost rose poletnih juter
zeleno globino reke
vročo noč polne lune
sinji poljub morja in neba
neskončno svobodo obzorij
in mehko svežino poletnega dežja.
Živim iz sebe
v tišini valovim
središče
vrtenje energij
ljubezni
eno sem
s sabo
naravo
večnostjo
vsem.

četrtek, 11. februar 2016

V tvojem objemu

Za marčevski literarni večer, ki ga pripravlja medvoška literarna sekcija (vabilo še sledi:), sem napisala ljubezensko pesem, ki me je že kar nekaj časa "klicala". Posvečam jo vsem, ki vam je ljubezen pomembna in vas vodi skozi življenje.  

V tvojem objemu

V tvojem objemu
sem cela
brezčasna
še sebi skrivnostna.

Lahko sem
malo dekletce,
ki se skrije v tvoj objem,
da ji odvzameš del teže sveta,
ali nedolžno dekle,
ki sanja o pravi ljubezni
in s silnim hrepenenjem
neznanega,
odkriva obrise tvojega telesa.

Ali zrela ljubimka,
ki brez sramu igra na strune
tvojega poželenja,
da se nama zvrti.

V tvojem objemu
čas teče drugače -
lahko lebdim ...
samo sem ...
pri tebi, 
doma.

V tvojem objemu
je ljubezen brez mej,
čez mene in tebe,
do konca sveta,
in do neba.

Kako je mogoče,
da se najini telesi tako
natančno prilegata,
da mi je tvoj objem
tako prav?
Je to čudež stvarstva
ali ljubezni?

Pokrito le
s tvojim ljubečim objemom,
me včasih prešine ...
Ko bo prišel moj čas,
bom lahko v tvojem objemu zaspala.
Ljubljena in varna.
Za vedno.

nedelja, 7. februar 2016

Postajam ženska, kot si želim biti:)

Z vami delim pesem pesnice Jayne Relaford Brown, ki se mi zdi neznansko lepa, navdihujoča in pomirjujoča ... Postajam ženska, kot si (že od nekdaj) želim biti:)


Finding Her Here 

Jayne Relaford Brown

I am becoming the woman I've wanted,
grey at the temples,
soft body, delighted,
cracked up by life
with a laugh that's known bitter
but, past it, got better,
knows she's a survivor-
that whatever comes,
she can outlast it.
I am becoming a deep
weathered basket.


I am becoming the woman I've longed for,
the motherly lover
with arms strong and tender,
the growing daughter
who blushes surprises.
I am becoming full moons
and sunrises.

I find her becoming,
this woman I've wanted,
who knows she'll encompass,
who knows she's sufficient,
knows where she's going
and travels with passion.
Who remembers she's precious,
but knows she's not scarce-
who knows she is plenty,
plenty to share.