Odkar sem prebrala knjigo Blagoslovi
starega očeta, ameriške zdravnice in zdravilke, Rachel Naomi Remen,
se skoraj vsak dan spomnim na blagoslove, ki sem jih sprejela v svoje
življenje. Nekateri so še živo z mano in me še zdaj me oblijejo z
zlato svetlobo sprejetosti, videnosti in ljubezni. Drugi se mi
razodevajo šele zdaj, saj jih v času, ko so se zgodili, še nisem
prepoznala. Morda niso bili videti kot blagoslov ali pa jih nisem
pričakovala v tistem trenutku, prostoru, družbi … Moje oči jih niso
zmogle videti in moje srce jih ni zmoglo sprejeti …
Tudi v tem trenutku je tako. Koliko
blagoslovov mi je skritih, ker moje srce ni odprto za njih? Kolikokrat sem
razočarana, ker blagoslove iščem na točno določenih mestih pa
jih tam ne najdem? In drugič - kako neverjetno lep je občutek, ko čisto nepričakovano odkrijem blagoslov ali pa blagoslov najde mene:)). Takrat lahko začutim božansko naravo vsega in se počutim bolj celo.
Za blagoslovljeno življenje je pomembno, piše avtorica knjige, da ostajamo odprti in pozorni, saj
se blagoslovi skrivajo povsod, v najobičajnejših in najmanj
verjetnih kotičkih. Večini izmed nas je bilo danih veliko več
blagoslovov, kot smo jih lahko sprejeli ali prepoznali, saj si: »
... življenje polnimo z drugimi stvarmi, tako, da nam primanjkuje
prostora za sprejemanja blagoslovov.«
Pri
iskanju blagoslovljenega življenja včasih zaidemo. Iščemo vse,
kar je narobe v nas in v drugih ter hitimo to popravljati in
izboljševati. A to nam bo prineslo blagoslovov, ki si jih želimo,
pravi Rachel N. Remen. Za blagoslovljeno življenje je namreč
pomembno, da se učimo življenje slaviti, namesto
izboljševati.
Zelo všeč mi je bila tudi njena definicija blagoslova: »Blagoslov je trenutek srečanja, ko se dve bitji spomnita svoje resnične narave, potrdita svojo vrednost in okrepita svojo celovitost«. Kdor koli je kdaj verjel v nas, okrepil našo celovitost in nam ponudil ljubezen, nas je blagoslovil in ta blagoslov je vedno z nami.
Eden izmed naslovov v knjigi, ki me
je še posebej navdušil je Postati blagoslov. Blagoslov
lahko postaneš, ko »se napolniš do vrha, tako, da se
tvoji blagoslovi izlijejo na druge.« Tu Remenova veliko govori o
služenju kot o načinu, da postanemo blagoslov. Zelo me je
nagovorila njena ugotovitev, da včasih verjamemo, da služimo na nek
določen način, dejansko pa služimo na povsem drugega:).
Za konec tega zapisa o blagoslovih,
bi z vami rada delila še eno lepo misel iz knjige: »Mogoče se
modrost skriva v tem, da se z vsem srcem in čim pogumneje
spoprimemo z življenjem, ki nam je bilo dano in ne popustimo, dokler
ne najdemo neznanega blagoslova, ki je v vsem.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar