ponedeljek, 29. april 2013

Zgodba o zgodbi


Radi prisluhnete zanimivi zgodbi? Ste se kdaj, ko vas je zajel vihar čustev, usedli za računalnik in jih prelili na papir v obliki zgodbe? Ste med tistimi, ki svoja doživetja, občutke, misli vsak dan zapisujete? Kaj je boljšega, ko lahko ob kavici, svoji sorodni duši poveste, kaj se vam je zgodilo? In ko odhajte domov se vam zdi, da so vam po tem pogovoru stvari bolj razumljive in tudi pri srcu vam je nekako lažje? 
 
Razlago o tem, zakaj je pripovedovanje ali zapisovanje svoje zgodbe tako zdravilno, sem našla v zanimivi knjigi Celostni razvoj otroških možganov (Daniel J. Siegel in Tina Payne Bryson). Knjiga prinaša 12 revolucionarnih metod, s katerimi lahko spodbujamo razvoj otroških možganov. Čeprav se tematika prvenstveno posveča razvoju otroških možganov, se lahko iz knjige marsikaj naučimo tudi odrasli, še posebej, če smo bili v našem otroštvu in mladosti prikrajšani za tak celostni pristop;)

Ena od metod, ki jo opisujeta avtorja je tudi Obvladovanje burnih čustev s pripovedovanjem zgodb. Na kratko bi jo lahko opisala takole - ko zmoremo o lastni težavni izkušnji povedati zgodbo (ko se naša desna možganska polovica, ki predeluje naša čustva in avtobiografske spomine, poveže z levo, ki ta občutja in spomine osmišlja), se začne proces okrevanja. »Da povemo zgodbo, ki je smiselna, mora leva polovica možganov spraviti stvari v red s pomočjo možganov in logike. Desna polovica možganov prispeva telesna občutja, surova čustva in osebne spomine, tako da lahko uzremo celotno sliko in ubesedimo svojo izkušnjo. To je znanstvena razlaga, zakaj sta pisanja dnevnika in pogovor o težavnem dogodku tako tako učinkovita in nam pomagata okrevati. V bistvu raziskave kažejo, da že samo poimenovanje tega, kar čutimo, umirja aktivnost desne polovice možganov.« (str. 40)

Avtorja priporočata, da otroke spodbujamo k pripovedovanje svoje zgodbe, tako o vsakdanjih kot o težkih izkušnjah, saj jim to pomaga k razumevanju lastnih čustev in dogodkov v življenju. Ker majhni otroci tega še niso vešči, jim moramo pri tem pomagati tako, da jim sprva pripovedujemo mi (spomnim se učinkovitosti zgodbe, ki smo jo pripovedovali  hčerki ob "izgubi" dude).
 
Tudi za nas odrasle je sestavljanje in pripovedovanje lastnih zgodb lahko zelo dobrodošel način soočanja z raznovrstnimi izkušnjami našega življenja. In kakšna je tvoja zgodba?

torek, 23. april 2013

Glasba srca


V teh dneh razmišljam, kdaj  (ob katerih stvareh, dogodkih, ljudeh) začutim, da mi je "toplo pri srcu" oziroma da mi srce kar "zaigra". K temu me je spodbudilo sredino predavanje Alenke Rebula Srce: sedež modrosti in dobrih odločitev. Predavanje je bilo prisrčno (ob njem in po njem sem se še dolgo počutila prebujeno, živo, veselo), in kot vsa Alenkina predavanja izredno bogato. Nekaj misli sem si uspela zapisati ...

Srce ima v telesu kraljevsko funkcijo in ni le organ, mišica, črpalka. Je nekakšna »centrala« našega telesa (neke vrste notranja inteligenca). Nekatera ljudstva še verjamejo, da ljudje mislimo s srcem. Telo in srce sta v službi naših resničnih potreb – ne samo preživeti, ampak živeti čim bolje. Vse kar doživljamo s čutili, doživlja tudi tudi naše srce – kar nas navduši, gane, pretrese – vse to srce poživlja. Ko se pa bojimo čutiti, ko so nekateri občutki vir sramu ali pa nezaželeni (pristni občutki, otroški, naravni), ko v našem življenju ni ničesar več, kar nas budi, pretresa v globino, prebuja – takrat srce zastaja. Občutkov, ki hranijo naše srce, ni moč kupiti.
V naši kulturi znamo sebi in drugim dobro prikriti, kaj čutimo v srcu. Prisluhniti srcu pomeni prisluhniti svojim globokim potrebam – pomeni si vzeti »SEBE K SRCU«. V srcu sta doma veselje in strah. Zelo veseli ljudje so lahko tudi zelo pogumni, levjesrčni.
Za stik s svojim srcem se lahko vprašamo, ali čutimo, da nam da naše srce pristanek na stvari, ki jih delamo, saj srce želi delati stvari z veseljem. Začutimo lahko tudi, ali nam je nekdo »pri srcu« ali ne. Kadar začutimo srce in se po njem ravnamo, lahko z močjo svojega srca dojamemo tudi srce drugega.

Moj seznam stvari, ob katerih čutim, da mi zaigra srce:
  • ko se srečam in družim s svojimi dragimi, prijatelji in sorodnimi dušami
  • razigranost z otroki, vrtenje
  • morje (v vseh letnih časih in delih dneva)
  • Baška in planina Mesec
  • vonj in pogled na borovčke
  • cvetoča pomlad (polja regratov, sadno drevje v cvetenju)
  • prvi vonj po topli zemlji po dolgi zimi
  • sončno jutro
  • narava v zlatih jesenskih barvah
  • hoja po šumečem jesenskem listju
  • nabiranje gob in hoja po gozdu
  • ko opazujem ali sem del pristnih, prisrčnih odnosov med ljudmi
  • ko opazujem ples ali sama plešem
  • dobra glasba
  • dobra in privlačna hrana
  • ob občutku, da imam na voljo veliko časa
  • ob crkljanju in gledanju v oči
  • poletni travnik v vsem svojem razkošju z metuljčki, čebelicami
  • potoček v gozdu
  • mavrica
  • lahna osvežilna poletna ploha
  • ko preberem, slišim dobro pesem ali misel
  • globok pogovor
  • ko pomislim ali grem na dobro delavnico ali predavanje
  • ko ustvarjam
  • ko dobim navdih in ga lahko prelijem na papir
  • ko začutim svobodo telesa
  • dober film, predstava
  • ko začutim svoje telo v gibanju (kako paše!)
  • lepe barve in tkanine
  • ko mi uspe, kar delam s srcem
  • vonj po mamini orehovi potici za božič
  • božič
  • pripravljanje novih jedi
  • divja lepota rek in jezer
  • prijetna presenečenja
  • vonj po novih knjigah
  • ko raziskujem človeške usode, življenja
  • dober humor
  • kako zadovoljno zdrsnem v spanec po izpolnjenem dnevu
  • ležanje na travi in opazovanje oblakov in modrega neba
  • opazovanje lepot narave
  • ko naredim ali opazim kakšno prijazno, dobro dejanje
  • potovanje v nove kraje
  • ko začutim pristno naklonjenost
  • lepa fotografija ali slika.

torek, 16. april 2013

Ko zadiši pomlad


Kako blagodejni so ti prvi topli pomladni dnevi! Prinesejo tudi navdih:


Ko zadiši pomlad

Ko sonce spremeni veter
v mehko pomladno sapo,
zadiši pomlad ...

Zadiši po topli zemlji,
od sonca presijani,
zadiši po življenju, ki kipi.

Zadiši po bujnem rastju,
po bogastvu sokov
v eksploziji zelene.

Zadiši po razvajanju na soncu,
ki ogreje skrite kotičke srca,
prebuja čute in želje.

Zadiši po svobodi ...
svilnati preprogi pod bosimi podplati,
vetru v laseh
in soncu na trebuhu.

Zadiši po sreči ... 

Ko v družbi prvih marjetic
zreš v modro nebo,
občutiš vse to življenje,
in lahko misliš
le eno samo srečno misel:
zima je mimo, spet je pomlad!








sobota, 6. april 2013

Občuteno pletemo minute


Pesem je nastala po torkovem srečanju.


Občuteno pletemo minute 

Pletemo, pletemo minute,
pletemo, pletemo mrežo Zaupanja.

V čudežnem ritmu,
druga za drugo,
druga za drugo.

Dodajamo svojo zanko -
edinstveno in samosvojo,
ravno prav trdno,
ravno prav mehko,
ravno prav dolgo.
Skupaj ustvarjamo
nedoumljivo zaporedje
mreže Zaupanja.

Občuteno jo pletimo,
občuteno za drobne,
na videz nepomembne stvari,
kot je ritem podarjenih minut.

Minute nam lahko Zaupanje podarijo,
minute nam lahko Zaupanje izgubijo.

Pletimo, pletimo minute,
pletimo jih v enakomernem ritmu,
saj nam prinaša dragoceno Zaupanje.