četrtek, 26. marec 2015

Delanje napak

Včasih sem se najbolj na svetu bala narediti kakšno napako. 

Veliko časa in svoje energije sem posvetila temu, da se mi ne bi kakšna pripetila. Pa se mi seveda je. Pa ne samo ena:))

Zdaj pa spoznavam, da je delanje napak v ustvarjanju in življenju lahko tudi neverjetno zabavno in sproščujoče. 



Ko si dovolim delanje napak, dovolim v svoje življenje nepričakovanemu, čarobnemu in čudežnemu.

Napake mi odpirajo povsem nov pogled.

In nekatere je enostavno treba narediti.

So del učenja:))

Včasih ugotovim, da je bila prav "napaka" tisto najboljše, kar se je lahko zgodilo, čeprav sploh nisem slutila, da je tako.

Na katerem področju življenja se lahko danes prepustiš, se malo poigraš in si dovoliš kakšno "napako"?


sobota, 21. marec 2015

Poezija za mojo dušo

Danes je svetovni dan poezije, moje velike ljubezni. 

In ravno danes sem si v knjižnici izposodila zbirko pesmi Belo pismo, Barbare Patrizie Berden. Nevedoč, kaj me čaka ... 

Pa me je čakala nebeška mana za mojo dušo. Če uporabim njene besede: "Ena sama božja milina." Veliko pesmi se me je dotaknilo, tale o o telesu pa je ubesedila tisto, kar tudi sama čutim:). Hvala, Barbara!




MOJE TELO

V mojem telesu
valovijo polja zlate pšenice.
Nežno se prepuščajo
božanju vetrov
in milini zahajajočega sonca.
Neslišno šumijo in pojejo
o zorenju zelenih klasov,
o toplih dlaneh,
ki mesijo kruh
in slutijo bližino
angelskih kril;
o petju ptic,
ki v večernem hladu
iščejo zlata zrna
za svoje mladiče.
Rožnato in rdeče
utripa makov cvet.
Rožnato in rdeče se usiplje omamni svet spomina.

Moje telo.

Ena sama 
božja 
milina.

ponedeljek, 16. marec 2015

Smisel življenja


Kaj bi odgovorile, če bi vas nekdo vprašal, kakšen je smisel vašega življenja? To je moj odgovor.

Smisel življenja

Odpreti srce in oko
za vse lepo, ki me obdaja.
Častiti sinjo reko, 
ki napaja mojo dušo.
Biti duša, ki poje
in pleše v ritmih življenja.
Čutiti srečo v svojem telesu.
Biti pristna in sebi zvesta,
rasti in se učiti in ljubiti.
Biti svoje naročje.
Ustvarjati in živeti iz srca,
slediti svojemu poslanstvu
in ga deliti.
Se igrati.
Biti dom in varno zavetje
za svoje drage,
da bodo nahranjeni in občuteni
lahko odhajali v svet
in se spet vračali k sebi.
Graditi mostove in
negovati bližino.
Hraniti svojo sveto divjino
in slediti svoji divji duši ...
Vesolje veselja.


Ne smem pa pozabiti tudi na:)), 
"… ležanje na plaži
z možgani na off
in čivavo na straži,
visenje na mreži
med dvemi drevesi,
slalom v ravnini z zarjavelimi kolesi:)) ..."

Kako pa ti občutiš smisel svojega bivanja?

ponedeljek, 09. marec 2015

Živeti iz ustvarjalnosti

 
Dolgo časa sem bila prepričana, 
da se od ustvarjalnosti ne da živeti. 


Zdaj pa sem vse bolj prepričana, da se 
BREZ USTVARJALNOSTI NE DA ŽIVETI:))

In se samo to. Mnoge ženske s svojimi zgodbami dokazujejo, DA SE DA. Namreč - tudi živeti od svoje ustvarjalnosti in to celo dobro! Zelo dobro.

To je zares navdihujoče!

Kakšna pa so tvoja prepričanja o ustvarjalnosti?

petek, 06. marec 2015

Ko te kliče duša



Pesem za vse, ki še slišite glas svoje divje narave, svoje duše ...


Ko te kliče duša

Se spomniš, draga sestra,
na trenutke,
ko te pokliče duša?
Včasih nežno, komaj slišno,
a drugič silno in neustavljivo ...

Kot takrat, 
ko je zadišal pomladni travnik
in te je kar poneslo med mehke trave,
polne sonca in življenja?

Ali pa, 
ko si zaslišala šumenje divje reke,
mu sledila
in tvoja duša se je okopala 
v njeni blagodejni kopeli.

In tiha lepota gorskih poti,
se spomniš?
Na vrhu se je tvoja duša razširila
vse do obzorja.

Znala si prisluhniti
svoji divjini.
Odložila si vse in
ji sledila ...

na mehke obale morja,
v jesenski gozd,
k drobnemu potočku,
med praproti in škrate
in še kam.

Polna lepote,
miru in navdiha,
prerojena in
nahranjena,
si spet našla svoj dom.

Svojo dušo.

Se še spomniš,
kdaj si se zadnjič 
odzvala njenemu klicu?

Prisluhni, 
morda te kliče prav zdaj:)