Kuhati z ljubeznijo

Ta teden, ko sem na dopustu, uživam v kuhanju za svojo družino. Uživam, ker imam dovolj časa, da se temu posvetim s celim bitjem, z dušo. Nerada kuham, ko se mi mudi in mi v glavi mrgoli misli na to, kaj vse moram postoriti. Za kuhanje potrebujem čas in notranjo umirjenost. No, morda ne za vsakršno kuhanje, za občuteno kuhanje pa vsekakor.  

Pripravljanje hrane za tiste, ki jih imam rada, je zame posebno opravilo. Vanj lahko vtkem svojo ustvarjalnost, edinstvenost, dobre misli, želje in ljubezen. Verjamem, da uživanje tako pripravljene hrane, ne nahrani samo telesa, ampak tudi dušo. Ko kuham občuteno, imam občutek, da sem močneje povezana s svojimi dragimi. Kot bi spletala nevidne niti med nami. Povežem se tudi s svojo čutnostjo, saj je pripravljanje hrane tudi veliko ugodje za vse čute.

Razmišljala sem, kako malokrat mi obveznosti dopuščajo tako kuhanje in kako žal mi je, da je tako. Še malo nazaj, je bilo vsakodnevno kuhanje vsaj enega obroka za svojo družino, del življenja vsake mame, danes pa zaradi hitrega tempa življenja in nešteto drugih možnosti prehranjevanja, temu ni več tako. To nas je, ženske, zelo razbremenilo, osvobodilo in nam zagotovo odprlo veliko novih možnosti za izražanje naše ustvarjalnosti. Prav je tako, svet je lepši. Tudi zame.

A hrepenenje po tem, da bi imela večkrat čas in potrebno notranjo umirjenost, da bi lahko kuhala za svoje drage, ostaja. Ne gre samo za kuhanje in hrano, čeprav je doma pripravljena, zagotovo bolj hranljiva in zdrava. Gre za občutek povezanosti, ki ga ob tem doživljam in delim s svojo družino. Gre tudi za način, kako se lahko povežem s s svojimi dragimi, še preden jih sprejmem v svoj objem. Občutek povezanosti je zelo pomemben za to, kako doživljamo sebe in svet. Ko se počutimo povezani, je vse bolj lepo in lažje. 

Zato sem hvaležna za te trenutke, ko lahko občuteno kuham za svoje drage. Kako lahko najdem več časa za to ljubo opravilo? Kaj mi lahko še pomaga k večjemu občutku povezanosti s svojimi dragimi, tudi, ko nismo skupaj?