Pesem o dušnem domu, reki pod reko, kjer najdemo stik s svojo dušo, z Divjo žensko in nevidnim svetom, ki nas vedno znova nahrani. V zadnjih dveh letih, sem ga kar preveč zanemarjala.
Na srečo sem doumela, da s tem zapuščam najbolj dragoceni del sebe. In se vrnila. Tokrat za Vedno:)
Reka pod reko
Hodim ob tebi, sestra.
Predolgo sem bila zdoma
gluha za tvoje klice
ločena od tebe in sebe.
Zdaj sem končno tu.
Sledim srčnemu žuborenju
v sveto divjino.
Kako sem te pogrešala!
Vračam se v vodo.
Polagam svoje oči v modrozeleno,
vlažno se zliva po mojem izsušenem bitju,
čutiš? Skupaj dihava.
Zdaj slišim tvoj glas,
jasno in razločno mi praviš:
vedno sem tu, otrok moj,
vedno, ko se vrneš domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar