Ustvarjalno pisanje

Delanje vaj Na svoji zemlji (iz knjige Blagor ženskam, Alenke Rebula) je zame vedno vir navdiha. Po eni strani za to, da živim bolj pristno življenje, obenem pa se prižigajo tudi iskrice moje ustvarjalnosti (kar je v bistvu enako, kajti pristno življenje je ustvarjalno življenje:). Ugotovila sem, da je redno pisanje vaj je zelo podobno terapevtskemu pisanju ali celo ustvarjalnemu pisanju,

Rada sem pisala že od vedno, a ob pisanju vaj se je izkazalo, da se k mojemu srcu, duši najbolj prilega poezija. Rada jo berem, rada poslušam, zdaj pa jo tudi pišem. Ob vajah pogosto začutim kaj tako močnega, da so zapisane besede še dolgo z mano in včasih me nekatere "preganjajo" dokler jih ne zapišem v obliki pesmi. 

Ne dolgo nazaj sem ob vajah zapisala pesem, ki je nastala kot odgovor na vprašanje pri vaji Dokazno gradivo in razsojanje (tudi pri vajah si pustim vedno več ustvarjalne svobode), govori pa o velikem hrepenenju, ki je doma nekje globoko v meni in že dolgo nežno in vztrajno trka na obale mojega zavedanja. Morda nagovori tudi tebe:)


Eno
 

Sem cela
kot metulj v kokonu
vsa mehka
svilnata
rastem
brez napora
poganjajo mi krila
živim v svojem centru
iz ljubezni živim
topla utripam
plešem
iz trebuha
sanjam divjino
sončne žarke v mojih krilih
sladkost rose poletnih juter
zeleno globino reke
vročo noč polne lune
sinji poljub morja in neba
neskončno svobodo obzorij
in mehko svežino poletnega dežja.
Živim iz sebe
v tišini valovim
središče
vrtenje energij
ljubezni
eno sem
s sabo
naravo
večnostjo
vsem.