(Ob)čuten spomin na poletne dni ...
Otrok morja
Morje boža ostre robove moje duše,
da postajam vsa zaobljena in nežna.
V pristanu svoje duše
spet začutim otroško veselje.
Moje obale, vse
rodovitne in dišeče,
postajajo polne
življenja in strasti.Vonj borovcev valovi v mojih laseh,
mirna gladina morja je doma v mojem srcu,
jasnost poletnega neba se zrcali v mojih očeh,
v svojih žilah čutim neizmerno moč valov
in toploto ljubezni v vsakem delčku svojega telesa.
Polna sem hvaležnosti
in MOJA DUŠA POJE.
Ni komentarjev:
Objavite komentar