Otrok morja

(Ob)čuten spomin na poletne dni ...

Otrok morja

Morje boža ostre robove moje duše,
da postajam vsa zaobljena in nežna.

V pristanu svoje duše
spet začutim otroško veselje.

Moje obale, vse rodovitne in dišeče,

postajajo polne življenja in strasti.

Vonj borovcev valovi v mojih laseh,

mirna gladina morja je doma v mojem srcu,

jasnost poletnega neba se zrcali v mojih očeh,

v svojih žilah čutim neizmerno moč valov

in toploto ljubezni v vsakem delčku svojega telesa.

Polna sem hvaležnosti
in MOJA DUŠA POJE.