 |
| Ira Michell Kirk |
Ne bi se mogla bolj strinjati z njim:)). Že dobro leto si večkrat na teden privoščim nekaj minut plesa in vse bolj se zavedam, kako pozitiven vpliv ima na moje počutje in občutenje.
Zame je ples najboljši način, da prebudim veselje in strast do življenja. Ko zaplešem, lahko začutim, kako v moji medenici razigrano brbota mogočna in neustavljiva življenjska sila. Začutim lahkost in mehkobo telesa. V plesu se počutim lepo in elegantno. Začutim tudi resnico telesa, ki kak dan izmučeno noče plesati. Ali pa, kadar sem žalostna, potrta ... Takrat se včasih vseeno povabim na ples. Pomaga. Ko začutim gibanje v svojih rokah, nogah in telesu, ko se prepustim ritmu, lahko spet začutim, da sem del mogočnega življenja.
Preseneča me, kako se želja po gibu, način gibanja vseskozi spreminja. Včasih se rada vrtim, drugič plešem počasi, z mehkobo in občutenostjo, tretjič pa se razigram in povsem prepustim ritmu. Kot bi imelo telo nek svoj načrt, ki mu moja glava sledi.
Ples me vsakič prerodi in poživi. Ugotavljam, da mi prinaša nekaj več kot telovadba. Ko telovadim, čutim, kako dobro dene mojemu telesu. Ko ponavljam gibe, že stotič, čutim v tem neko varnost in zadovoljstvo. Če je telovadba povezana z voljo in razumom, je ples povezan z dušo in ustvarjalnostjo. Ples me vabi, da se izražam, vabi me k igri in otroški razigranosti. Ples je ljubezensko srečanje telesa in duše. Zato ga imam za skoraj sveto početje. Ko plešemo, prižigamo iskrice življenja in prižigamo ogenj svoje ustvarjalnosti.
Zato vas danes vabim na ples. Potrebujete le majhen prostor, dobro glasbo in 5 minutk časa:). Prepustite se! Je zdravilno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar