In navdih. Ki je prišel od mojih dušnih sopotnic - blagornic. Rade bi pisale, rade pišemo, a naši koraki so še negotovi. Polno je vprašanj, občutkov krivde. Si smem vzeti čas za pisanje? Sem upravičena do tega - lahko počnem to samo zato, ker me to veseli? Ali samo, če čas, ki ga namenim pisanju tudi ekonomsko upravičim? Ali se je za nas ženske v tem smislu sploh kaj spremenilo od časov, ko je nastalo znamenito delo Lastna soba, Virginie Wolf?
Včasih je kar težko zaznati in videti te komaj vidne odtenke sprememb, tako v odnosu okolja do žensk kot v odnosu, ki ga imamo ženske do same sebe. Ženske danes lahko pišemo, ustvarjamo, lahko gremo same v knjižnico, celo na konec sveta:), ampak ali to tudi počnemo? Si drznemo zbrati pogum, voljo, čas in prostor za lastno ustvarjanje, si vzeti, kar nam pripada, nam je lastno, neločljivo od naše biti?
Pisanje je za ženske pomemben način izražanja, meni tudi Alenka Rebula. Zame že. Še iz časov osnovne šole se spominjam užitkov ob pisanju (in branju, seveda), pa posameznih ustvarjalnih prebliskov iz časov gimnazije. Študij na fakulteti je spremenil moj pogled na pisanje, literarno ustvarjalnost je nadomestilo strokovno pisanje. In delo na spletnem portalu po končanem študiju - pisanje novinarskih besedil je zopet zbudilo tudi mojo literarno žilico, a dalje od nekaj simpatičnih tekstov nisem prišla. Roki, ciljno pisanje so ustvarili blokade in kadar koli sem razmišljala, da bi spet pisala, me je to bolj kot z ustvarjalnim zanosom navdalo s tesnobo. In ko sem si ustvarila družino, sem si dala na voljo še veliko več izgovorov.
Pisanje je bilo tako moja neizživeta strast. Nekaj kar sem si srčno želela, a nisem znala ali zmogla živeti. Idej nešteto, ustvarjalnih prebliskov še več, občutek, da imam kaj za pisati. A kam, za koga naj pišem, kje objavim?
Kar naenkrat pa me je prešinilo - zakaj pa ne bi pisala zase, brez rokov, brez vnaprej določenih tem in števila znakov - o tem, kar se me dotakne, me "špikne", me poboža, razburi? Po navdihu, iz potrebe, s strastjo ... Občuteno, usklajeno z mojo osebnostjo in vrednotami.
TO je moja "lastna soba".
Ni komentarjev:
Objavite komentar