četrtek, 8. maj 2014

Lahko samo si


Zjutraj sem se povabila v pomladni gozd:). Vabljeni z mano ...


Lahko samo si 

Pridi z mano v gozd, 
pokukaj v ta čudežni svet, 
ves svež in pomladno brsteč. 
Ustavi svoj hitri korak. 
Glej, bezeg že odpira prve cvetove, 
kako omamno diši ...
in smrekovi vršički 
žarijo v jutranjem soncu.

Pridi, vstopi v ta čudežni svet. 
Ko se misli umirijo, 
prisluhni … 
slišiš petje ptic in 
razigrano brenčanje? 
Počasi, počasi, 
se glava prazni, 
a v njej še vedno odmeva: 
moraš, moraš, moraš ... 

Zvok gozda te počasi napolni
in postaneš del njega. 
Tvoja duša zapoje s pticami
in srce preplavi toplo veselje
ob vsem žuborečem življenju.

Če prisluhneš iz srca, 
lahko slišiš, kako ti veter nežno šepeta:
lahko si, lahko si, lahko si. 

Lahko samo si.

Ni komentarjev:

Objavite komentar