Ustvarjalno pisanje

Delanje vaj Na svoji zemlji (iz knjige Blagor ženskam, Alenke Rebula) je zame vedno vir navdiha. Po eni strani za to, da živim bolj pristno življenje, obenem pa se prižigajo tudi iskrice moje ustvarjalnosti (kar je v bistvu enako, kajti pristno življenje je ustvarjalno življenje:). Ugotovila sem, da je redno pisanje vaj je zelo podobno terapevtskemu pisanju ali celo ustvarjalnemu pisanju,

Rada sem pisala že od vedno, a ob pisanju vaj se je izkazalo, da se k mojemu srcu, duši najbolj prilega poezija. Rada jo berem, rada poslušam, zdaj pa jo tudi pišem. Ob vajah pogosto začutim kaj tako močnega, da so zapisane besede še dolgo z mano in včasih me nekatere "preganjajo" dokler jih ne zapišem v obliki pesmi. 

Ne dolgo nazaj sem ob vajah zapisala pesem, ki je nastala kot odgovor na vprašanje pri vaji Dokazno gradivo in razsojanje (tudi pri vajah si pustim vedno več ustvarjalne svobode), govori pa o velikem hrepenenju, ki je doma nekje globoko v meni in že dolgo nežno in vztrajno trka na obale mojega zavedanja. Morda nagovori tudi tebe:)


Eno
 

Sem cela
kot metulj v kokonu
vsa mehka
svilnata
rastem
brez napora
poganjajo mi krila
živim v svojem centru
iz ljubezni živim
topla utripam
plešem
iz trebuha
sanjam divjino
sončne žarke v mojih krilih
sladkost rose poletnih juter
zeleno globino reke
vročo noč polne lune
sinji poljub morja in neba
neskončno svobodo obzorij
in mehko svežino poletnega dežja.
Živim iz sebe
v tišini valovim
središče
vrtenje energij
ljubezni
eno sem
s sabo
naravo
večnostjo
vsem.

V tvojem objemu

Za marčevski literarni večer, ki ga pripravlja medvoška literarna sekcija (vabilo še sledi:), sem napisala ljubezensko pesem, ki me je že kar nekaj časa "klicala". Posvečam jo vsem, ki vam je ljubezen pomembna in vas vodi skozi življenje.  

V tvojem objemu

V tvojem objemu
sem cela
brezčasna
še sebi skrivnostna.

Lahko sem
malo dekletce,
ki se skrije v tvoj objem,
da ji odvzameš del teže sveta,
ali nedolžno dekle,
ki sanja o pravi ljubezni
in s silnim hrepenenjem
neznanega,
odkriva obrise tvojega telesa.

Ali zrela ljubimka,
ki brez sramu igra na strune
tvojega poželenja,
da se nama zvrti.

V tvojem objemu
čas teče drugače -
lahko lebdim ...
samo sem ...
pri tebi, 
doma.

V tvojem objemu
je ljubezen brez mej,
čez mene in tebe,
do konca sveta,
in do neba.

Kako je mogoče,
da se najini telesi tako
natančno prilegata,
da mi je tvoj objem
tako prav?
Je to čudež stvarstva
ali ljubezni?

Pokrito le
s tvojim ljubečim objemom,
me včasih prešine ...
Ko bo prišel moj čas,
bom lahko v tvojem objemu zaspala.
Ljubljena in varna.
Za vedno.

Postajam ženska, kot si želim biti:)

Z vami delim pesem pesnice Jayne Relaford Brown, ki se mi zdi neznansko lepa, navdihujoča in pomirjujoča ... Postajam ženska, kot si (že od nekdaj) želim biti:)


Finding Her Here 

Jayne Relaford Brown

I am becoming the woman I've wanted,
grey at the temples,
soft body, delighted,
cracked up by life
with a laugh that's known bitter
but, past it, got better,
knows she's a survivor-
that whatever comes,
she can outlast it.
I am becoming a deep
weathered basket.

I am becoming the woman I've longed for,
the motherly lover
with arms strong and tender,
the growing daughter
who blushes surprises.
I am becoming full moons
and sunrises.

I find her becoming,
this woman I've wanted,
who knows she'll encompass,
who knows she's sufficient,
knows where she's going
and travels with passion.
Who remembers she's precious,
but knows she's not scarce-
who knows she is plenty,
plenty to share.

 

Živim pogumno

Te dni me spet razveseljuje in navdihuje sodelovanje na spletnem seminarju. Letos sem se odločila za seminar Živeti pogumno (Living Brave), ljube in fantastične Brene Brown.

V 2. tednu smo se poglobili v koncept ranljivosti, spoznali mite o njej, nato pa raziskovali, kaj ta beseda in njen pomen, prinašata nam samim. Ena izmed nalog je bila tudi, da izberemo himno svoje arene (prostora, kjer želimo biti bolj pogumni).

Zelo simpatična naloga! Všeč mi je misel Brene Brown, da je ključno pri učenju, da vanj vključimo tudi igrivi del svoje osebnosti - smeh, glasbo in ples:))

In kaj sem izbrala? Bilo je kar težko, moram priznati, še dobro, da so udeleženke med sabo delile svoje predloge. Tako sem odkrila pevko Saro Bareilles in njeno pesem Brave. Uživajte!

Skrivna sestavina življenja

Beseda čudežno je gotovo najbolj zaznamovala letošnje leto. Saj ne, da bi bilo vse čudežno! Ne, pravzaprav je bilo tudi presenetljivo veliko tavanja v temi in ponavljajočega se zaletavanja v slepih ulicah. A prav tam, v temi in v občutkih nemoči, se je v meni prebudilo nekaj novega. Kot bi me dolgotrajno ždenje v temi, usposobilo za to, da sem postala bolj odprta, dojemljiva in hvaležna za skrivno sestavino življenja, ki jo imenujem čudežno.

Vsakega izmed nas prej ali slej doleti dejstvo, da so nekatere stvari iznad naše moči vplivanja. Zgodi se, da se naša pričakovanja ne izpolnijo. Naš trud se ne poplača. Naše življenje ne gre v smer, ki smo jo želeli. Znajdemo se v zastoju. Vrtimo se v enih in istih zgodbah. Izgubimo ljudi, ki jih imamo radi. Doletita nas bolezen, trpljenje. Ali drugače - naše življenje ni ena sama zgodba o zmagi volje in razuma … 

Ko se znajdemo v eni izmed teh (ali kakšni podobni situaciji) je težko. Težko je sprejeti nova dejstva, ko pa smo tako zelo navezani na svoja pričakovanja in na to, kako bi moralo biti. Kar je razumljivo, saj življenje po pričakovanjih od nas zahteva najmanj napora. Ko se znajdemo v situaciji, ki je nismo pričakovali – pa je zelo naporno. Naš način razmišljanja, vajen delovati po principu »pričakovanega«, doživi pravi vihar in vse, kar se je še včeraj zdelo edino možno, mora danes na odpad, v igri pa ostanejo možnosti, ki smo jih prej ocenjevali za malo verjetne ali celo premalo dobre, da bi jih uvrstili v našo zgodbo.

Kot nam življenje postreže z limonami ...

Življenje nam je postreglo z novimi dejstvi. Če smo navajeni razmišljati le okviru tega, kar nam je bilo znano, jih težko sprejmemo. Upiramo se jim, ne moremo jih sprejeti, jezimo se, žalostimo … zdi se nam, da se je življenje grdo poigralo z nami, da si tega nismo zaslužili in da smo žrtev. Nekateri ostajajo v tem stanju upora proti življenju leta in leta, morda celo življenje. Zaverovani v tisto, kar bi moralo biti, pa se ni uresničilo, zaprejo svoj pogled v preteklost in obstanejo, neobčutljivi za vse možnosti, ki jih še imajo. 

K razmišljanju v drugi smeri me je spodbudila zgodba iz knjige Blagoslovi starega očeta, Rachel Naomi Remen. V njej opisuje življenjsko naravnanost svoje družine. Pravi, da se je v njenem otroštvu pogosto zgodilo, da je ob odpiranju hladilnika, padlo ven kakšno jajce in se razbilo. Njena babica se ob tem ni jezila, ampak je le rekla: »Nič hudega, bomo pa naredili šarkelj.« Ko je avtorica knjige v najstniških letih zbolela za neozdravljivo Cronovo boleznijo, je njena mama uporabila natanko iste besede: »Nič hudega, naredili bomo šarkelj.«   

 … si iz njih naredimo limonin kolač:)

Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem doumela pomen tega »šarklja«. Pomeni, da sprejmemo, kar nam življenje prinese in se odpremo možnosti, da bo kljub temu, vse skupaj ok. Pustimo svoja pričakovanja, prepričanja in sprejmemo novo sestavino svojega življenja, čeprav se zdi slabša od sprva pričakovane, z močno vero, da se tudi z njeno (ali pa prav z njeno) pomočjo lahko naredi »šarkelj«. 

Skrivna sestavina življenja

Sprejemati življenje tako kot je in vse, kar nam prinese, ni lahko. Zahteva, da se prepustimo in da smo neznansko pogumi. Zahteva, da pozabimo naša prepričanja in to, kar vemo. Včasih se namreč zgodi, da nekaj, kar bi zagotovo ovrednotili kot slabo – huda življenjska preizkušnja na primer – postane prav tista nepričakovana sestavina, ki naredi naše življenje - ne tako, kot smo ga sanjali - ampak drugačno, pogosto celo boljše, kot smo si ga lahko kdaj koli zamislili. Čudežno je, kako lahko nek dogodek iz nas potegne najboljše, kar smo, nam ponudi priložnost, da se zavemo svoje edinstvenosti in da najdemo svoje poslanstvo.

Odpreti svoj pogled čudežnemu, zame pomeni, da v receptu življenja, vedno ostanemo odprti za skrivno, nepričakovano sestavino, ki bo, iz kaosa različnih sestavin, ki nam jih je (in bo) postreglo življenje, ustvarila edinstven in okusen kolač:))

Prisluhni.

Lepa si. Lep si.

Tale navdihujoč video sta mi poslala Albert in Lea Mrgole, avtorja uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, družinska in partnerska terapevta, ki že nekaj let vodita tudi zelo obiskano brezplačno Okrepčevalnico za odnose v Kamniku. Hvala vama!