Z vami bi rada delila čudovito vajo, ki se imenuje Ženska supermoč prejemanja, avtorice
Christine Arylo. Vaja se mi zdi zanimiva predvsem zato, ker prinaša drugačen pogled na (raz)dajanje in nas uči, kako pomembno je, da se naučimo tudi prejemati.
Ste se že kdaj počutile tako izrčpane, iztrošene, da bi se lahko kar ulegle in spale kake tri tedne ali celo leta:)? Ko ste tako utrujene, da vas vsaka malenkost spravi s tira in se veselite le še trenutkov, ko boste užile nekaj "miru"? Zveni znano? Meni zelo! Že nekaj let se tako počutim konec decembra, ki je zame najbolj naporen mesec v službi. Ko pridejo božično-novoletni prazniki, sem popolnoma izčrpana ali celo bolna, namesto uživanja v praznikih, se zdravim in skušam kar se da hitro priti "k sebi". Ugotavljam pa, da je moj čas okrevanja vse daljši in da se popolnoma pri močeh počutim šele spomladi, ko "me prebudijo" prvi zvončki. Letos sem prvič začela razmišljati o tem ali je to zares potrebno oz. ali lahko kaj storim, da do konca decembra ohranim svojo energijo in s tem tudi svoje zdravje. In ker se danes zame začenja nov življenjski in delovni ritem, v katerem vse prevečkrat izgubim občutek za svoje potrebe, se mi zdi odličen trenutek, da začnem na tem področju živeti in delovati bolj zavestno.
Kot pravi Christine
Arylo, nas življenjski slog, v katerem sebe vrednotimo le po tem koliko dosežemo, damo, kaj naredimo, prej ko slej vodi v izčrpanost in bolezen. Ženske smo dobre v dajanju, tako smo bile vzgojene in to se od nas pričakuje. Zato se kaj lahko ujamemo v to, da se razdajamo, ne glede na naše počutje, saj se zdi, da je taka naša usoda. Četudi smo velikokrat povsem na koncu z močmi, se nam to zdi nekaj običajnega, tako pač je. Zgodi se, da nas šele bolezen predrami, da začnemo razmišljati ali res mora biti tako.
Christine
Arylo nas v vaji vabi, da v sebi, poleg naše moči (raz)dajanja (ki jo že dobro obvladamo:), prebudimo tudi supermoč prejemanja:). Ja, prejemanja! Ne samo, da ni dobro, da se vseskozi razdajamo, življenjskega pomena za nas je, da se naučimo v pravem času tudi prejemati. Kako?
VAJA: Koliko energije imam danes?
Vajo izvajamo vsako jutro, še preden vstanemo, v postelji. Christine nas najprej spomni, kako pomembno je, da začnemo dan "po svoji meri".
Privoščimo si, da nas namesto budilke prebudi lepa glasba, namenimo nekaj časa tistemu, kar nam je ljubo in nas razveseli.
Od našega odgovora je odvisno, kako si bomo planirale svoj dan oz. koliko lahko ta dan damo in koliko potrebujemo prejeti:
- če je raven naše energije nekje med 75-100%, lahko v dnevu naredimo vse, kar smo si zamislile.
- če je raven naše energije med 50-75%, moramo biti pozorne, da ta dan tudi kaj prejmemo, si podarimo.
- če pa je raven naše energije pod 50%, je to znak za alarm. Christine nam polaga na srce, da naj ne delamo oz. dajemo iz svojih rezerv. Ko se nam zgodi, da nam energija tako upade, odpovejmo kar lahko, recimo NE, prosimo za pomoc in podporo.
Če dalj časa živimo iz svojih "rezerv", lahko zbolimo, zato je življenjskega pomena, da si prisluhnemo in si damo, kar potrebujemo. Svojo notranjo modrost vprašamo, kaj potrebujemo, da bomo spet "dobro". Poskrbimo, da to, kar potrebujemo tudi dobimo, če je možno že isti dan.
Z vajo sem ozavestila, kako pomembno za moje življenje in zdravje je, da je to, koliko dajem in koliko prejemam v ravnovesju. Ugotovila sem, da prevečkrat živim iz svojih "rezerv" in "preko sebe" in da ima to resen vpliv na moje zdravje. Najbolj pa sem vesela tega, da sem našla način, kako lahko vsak namenim pozornost temu, da moje "rezerve" in moje zdravje ostanejo celi:)). Namesto, da bi se trudila, da "preživim" hude čase, lahko poskrbim, da sploh ne pridejo:).
Kaj pa ti, kakšna je tvoja raven energije danes?
Sorodni članki:
Biti ob sebi v stiski
Kaj potrebujem danes?
Sorodni članki:
Biti ob sebi v stiski
Kaj potrebujem danes?
Ni komentarjev:
Objavite komentar