Rada se navdušujem. Navdušuje me veliko stvari - lepe, globoke, proniciljive besede, pesmi, dobri filmi, knjige, glasba, ideje, pogovori, podobe, teksture in ljudje ... In narava.
Ko sem navdušena, se počutim kot zlato jesensko drevo, bogato obloženo s sadovi, ki imajo to moč, da lahko nahranijo mojo dušo s smislom.
Ko sem navdušena, se počutim kot zlato jesensko drevo, bogato obloženo s sadovi, ki imajo to moč, da lahko nahranijo mojo dušo s smislom.
V korenu besede "navdušiti se" je beseda duša. Ko smo navdušeni, se nekaj dotakne naše duše in jo ponese. Ko delamo z navdušenjem, nam ni nič težko, čas nam kar poleti ali pa se po potrebi ustavi. Ko končamo, nismo utrujeni, ampak polni energije. Kadar delujemo iz navdušenja, lahko začutimo in uporabimo vse svoje darove, tudi take, ki se jih sploh nismo zavedali, da jih imamo.
Če mine nekaj dni ali teden brez kakšnega navdušujočega trenutka, je to zame znak, da je zadnji čas, da se bolj posvetim stvarem, ki bodo nahranile mojo dušo.
Še bolj navdušujoč:) je izvor oz. pomen besede entuzijazem. Izvira namreč iz stare grške besede »enthousiasmos«, kar pomeni "božanski
navdih, biti v prisotnosti boga, biti vzhičen, v ekstazi". Ko delamo z navdušenjem, delamo oz. delujemo v zavedanju prisotnosti božanskega v nas. V vsakem izmed nas je "božji delček", če se ga le zavemo in se mu prepustimo. Kot smo se mu znali prepustiti takrat, ko smo bili še otroci.
Res je, časi navduševanju niso naklonjeni, prej obratno. Mnogi so ga izgubili ali pa se ne upajo več navduševati. A prav zato je navduševanje še toliko bolj potrebno. Ima namreč moč, da nahrani našo dušo. Bodimo drzne, dovolimo si navdušenje in si ga privoščimo vsaj enkrat na dan! Vprašajmo se: Kako se lahko navdušim danes? Kaj mi lahko pomaga, da se spet zavem prisotnosti božjega? Kako se lahko dotaknem svoje duše in jo nahranim?
PS. Kar nasmehnila sem se ob misli na napore svetovnih znanstvenikov, ki si želijo odkriti dokaz za obstoj božjega delca. Pa ga imajo pred nosom:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar