
Kot pravi Brene, je ironija, da poskušamo nekako pozabiti ali se distancirati od svojih padcev, porazev, razočaranj ..., zato, da bi se počutili bolj cele in sprejemljive, v resnici pa je občutek celosti in celo levjesrčnosti odvisen prav od tega, kako uspemo v svojo zgodbo vključiti vse naše izkušnje, vključno s padci.
Že preden sem začela brati knjigo Rising strong, sem čutila hrepenenje po tem, da se počutim cela v vsem, kar delam in sem.
Zdaj vem, da je za tem tudi potreba po tem, da sprejmem vse svoje izkušnje - tudi slabe in si jih, kot je lepo zapisala Alenka Rebula - pripnem na svoje srce:).