Mala pasja učiteljica

Nekaj dni smo imeli na obisku prav posebno gostjo - malo jorkširko Zofko. Naši skupni trenutki so bili pričakovano polni igrivosti in veselja. Nikoli pa si ne bi mislila, da se od malega pasjega bitjeca lahko tudi toliko naučim(o). 

Le kdo bi se lahko uprl simpatični kosmatinki, njenemu mokremu smrčku in nežnemu pogledu??? Ni ga bilo junaka, vključno z mano. "Lekcije", ki smo jih bili deležni, so neverjetno dobro vplivale na našo družino. Bili smo bolj sočutni drug do drugega, bolj nežni, prijaznejši, močneje povezani, bolj odgovorni in obenem tudi razigrani. In nekako bolj umirjeni.

Ko smo se poslavljali od Zofke, sem pomislila, kako super bi bilo, če bi lahko nekaj tega dobrega vzdušja ohranili tudi v bodoče, pa čeprav Zofke ne bo več z nami. Razmišljala sem, kaj je bilo pravzaprav tisto, kar nas je mala pasja učiteljica naučila? Katere dobre prakse bi si bilo vredno zapomniti in vnašati v naše družinsko življenje tudi v bodoče? Odgovore sem strnila v nekaj točk. Morda bodo v navdih tudi vam:)

10 Zofkinih priporočil za  bolj občuteno družinsko življenje:)

1. Ko prideš domov, si najprej vzami čas zame. Ne hiti takoj k naslednjemu opravilu. Ustavi se in se posveti svojim dragim (beri meni:). Zares se mi posveti: to pomeni vsaj 15 minut stiskanja, čohanja in božanja. Potrebujem crkljanje in občutek, da sem ti pomembna.
2. Bodi prijazen z mano. Ko na sprehodu nočem naprej in "štrajkam", pomaga, če se skloniš k meni, me pobožaš in mi nežno prigovarjaš.
3. Najbolje uspevam, ko imam red in rutino. Drugače sem zmedena.
4. Kadar renčim, me je verjetno strah. Potrebujem varen objem.
5. Ne maram vpitja.
6. Rada se družim, a potrebujem tudi samoto.
7. Čutim, kako se počutiš, zato se ti ni potrebno pretvarjati.
8. Ne sklepaj in ne predvidevaj, raje preveri, kaj zares potrebujem.
9. Crkljanje mi prija in je dobro za moje zdravje. Kaj takega kot je "preveč crkljanja" ne obstaja:)
10. Ni potrebno, da se pogovarjava ali kaj počneva, lahko sva samo skupaj.