Vaje v hvaležnosti

V petem tednu seminarja The gifts od imperfection, sem se naučila nekaj novega o hvaležnosti. Navdihnil me je citat Oprah Winfrey, ki pravi, da je hvaležnost pot domov, pot do srca. Pa vendar mi je včasih težko čutiti hvaležnost za dobre stvari, ki sem jih deležna. Težko jih vidim, kaj šele, da bi jih zmogla našteti.

Brene Brown pravi, da NI tako zelo pomembno, da zmoremo v vsakem trenutku občutiti hvaležnost, pač pa, da se kljub temu v hvaležnosti vadimo. Vsak dan. Lahko si vzamemo nekaj trenutkov in pomislimo, za kaj vse smo hvaležni, lahko pišemo dnevnik hvaležnosti ali pa, kot predlaga Brene, trenutke za katere smo hvaležni, zabeležimo s fotoaparatom. Na ta način se učimo v svojem dnevu prepoznavati in užiti vse drobne trenutke za katere smo hvaležni, a nam običajno kar »uidejo« iz spomina in gredo »mimo nas«, čeprav je zaradi njih naše življenje lepše in bolj bogato. Ti trenutki so lahko tudi v težkih trenutih vir naše notranje moči in hvaležnosti. 

Še bolj pa me je navdušilo to, da se z "vajo v hvaležnosti" lahko naučim gledati na svoje življenje, vsakdanjik, z novim, svežim pogledom, ki je usmerjen v prepoznavanje in ovrednotenje vsega, kar je dobro in me bogati.

Ta teden fotografiram trenutke za katere sem hvaležna, fotografije nalepim v dnevnik in jim dodam svoje misli hvaležnosti. Z vami bi rada delila svojo prvo fotografijo in misel, ki je nastala ob tej nalogi.

 

Hvaležna sem za to, da lahko pišem in svoje pisanje delim z vsemi, ki, tako kot jaz, še upajo, sanjajo in hrepenijo. Hvaležna sem za občutke povezanosti, ki jih ob tem doživljam.