Hvala! Tvoje telo.

Takšen napis sem zagledala na velikem oglasnem panoju, ko sem se vračala domov z nekajdnevnih počitnic. Tam so bile. Tri besede. Kar žarele so. Kakšno močno sporočilo! Moje telo se mi zahvaljuje za skrb in pozornost, ki sem mu jo namenila. Po dnevih razvajanja v bazenu, savni in naravi, sem natanko čutila, zakaj mi je telo hvaležno. Počutila sem se tako lahko, spočito, nahranjeno in polno moči. In tako drugače, kot se počutim večino časa.

Razmišljanje o telesu, kot o nekom, ki ve, kaj mu prija in kaj potrebuje, mi je dalo misliti. Naše telo ima svojo lastno inteligenco - natanko ve, kaj ga poživlja in kaj ga ustavlja. Kljub temu je njegova vitalnost popolnoma odvisna od nas – od tega, kako ga znamo občutiti, mu prisluhniti in ga uslišati v vsem, kar potrebuje: sproščujoče trenutke, veselje v gibanju, slastne in hranljive obroke, čas za čutnost, počitek, vodo, zrak, sonce, veter ...

Zaželela sem si, da bi znala prisluhniti svojemu telesu in ga uslišati večkrat, kot le nekajkrat na leto. Predstavljala sem si, kako lepo bi bilo čutiti lahkost, nahranjenost in vitalnost prav vsak dan! 

Kaj lahko naredim, da mi bo moje telo tudi danes lahko reklo HVALA?